Zdaj govori avtor filma

»od rojstva do smrti ujet v enake vsakodnevne vzorce, ki jih sestavljajo neprestano opravljanje ponavljajočega se nesmiselnega dela, brezizrazno prehranjevanje z enolično hrano, konstantno opravljanje velike potrebe in gledanje televizije.«

»Spominjam se zaskrbljenih staršev, ki si ob kavi šepetata nekakšne novice.«

»To je eden mojih prvih spominov na otroštvo.«

»Ljudske veselice, naivne zabave, nazdravljanja ob rezultatu plebiscita, razglasitve samostojnosti, dopusti, na katerih se ljudje niso ozirali na vojno dogajanje, ter poroke, krsti, bežanje v zaklonišče, goreče hiše.«

»V dokumentarnem filmu si komisarji, kuratorja, umetniki, delegati in obiskovalci Paviljona NSK Države v času zastavljajo vprašanja o pomenu evropske kulturno-politične dediščine.«

»Opravičilo za modernost je umetniški dokumentarec, v katerem si komisarji, kuratorja, umetniki, delegati in obiskovalci Paviljona NSK Države v času zastavljajo vprašanja o pomenu evropske kulturno-politične dediščine, njeni preteklosti in prihodnosti.«

»Zakaj ribarimo? Zakaj veliko zapravimo, potem pa ribo vrnemo v reko? Moj film ponudi razlago, veliko dela je bilo vloženega.«

»Ker si nisem mogel privoščiti profesionalne ekipe, sem bolj kot ne vse naredil sam. Od raziskave, pisanja tekstov, branja, zbiranja sredstev, montaže, vsega.«

»Uresničile so se mi sanje, saj tega nisem pričakoval, film je nastal res iz srca in s strastjo.«

»Vsi so ljudje z jasnimi stališči in odprtim pogledom na dogajanje v svetu, njihove pripovedi pa so šle od resne zaskrbljenosti pa do začudenja nad danim trenutkom in tudi humorja je dovolj.«

»Ko delaš film, si osredotočen na mnogo stvari: kako se sliši, vidi, kakšne so barve, kadri in mogoče je sama vsebina v ozadju.«

»Vmesnih časov več. Velikokrat se zgodi, da pravzaprav niti ne veš, kaj je vmesni čas in kaj ni.«

»Naslov filma Vmesni čas se mi je zdel za ta film dober, ker je po eni strani zelo nazoren, saj govori o epidemiji in življenju, ki se je ustavilo, po drugi strani pa pušča vsakemu svoj pogled.«

»Nikogar drugega si nisem predstavljal. Želel sem, da bi njena pripoved zvenela kot nenavadno akademsko predavanje, obarvano z melanholično liriko, ki jo je prebral avtoritativni glas iz prihodnosti.«

»Prekletstvo Valburge je 'politično nekorektna črna komedija', v kateri pa ne bo nič manj krvi in gravža kot v Gorkičevem prvencu Idila.«

»To je zgodba, ki sem jo vedno želel povedati. Ko sem jo sestavljal, sem jo gledal kot film in zato napisal scenarij.«

»To je film o dobrih ljudeh. Vsi ti v teh uradih in nasploh vsi hočejo pomagati. Vsak bi nekako pomagal, ampak … 'Joj, ne da se. Zakon nam prepoveduje. Ne moremo.'«

»Vse skupaj je po moje trajalo kakšnih deset let, ampak film je končno tukaj, tako da pozabimo zdaj na to.«

»Res je na primer, do so se neki 'domiselni' Slovenci spomnili, da lahko sosedu zamenjajo ključavnico in ga vržejo iz stanovanja, ker se ne bo mogel nikomur pritožiti.«